APDEJT.si

Kamala Harris je sporočila, da se ne bo potegovala za položaj guvernerke Kalifornije leta 2026, čeprav to zvezno državo še vedno šteje za svoj dom. Njena odločitev odpira vprašanja o prihodnosti demokratske stranke v Kaliforniji in o morebitnih kandidatih za guvernerski položaj, saj je Harrisova s to potezo pustila odprta vrata za morebitno predsedniško kandidaturo leta 2028. Njen fokus ostaja na nacionalni politiki, medtem ko se demokrati v Kaliforniji že ozirajo po novih obrazih za prihodnje volitve.

V Braziliji se je razplamtela razprava o odvzemu mandata poslanki Carli Zambelli, ki naj bi se o tem odločalo avgusta ali septembra. Hkrati je poslanka Sâmia Bomfim predlagala, da bi italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je razkril Zambellijino lokacijo, prejel častno državljanstvo. Medtem je v Hondurasu prišlo do incidenta v parlamentu, kjer je bil ranjen en posameznik, več poslancev pa pretepenih med protestom. V Dominikanski republiki pa se razprava o reformi kazenskega zakonika nadaljuje, pri čemer je predsednik poslanske zbornice Alfred Pacheco izrazil razočaranje nad načinom, kako so predsednikova žena in hčere izrazile zaskrbljenost glede predlaganih sprememb.

V Siriji se zaostrujejo sektaški konflikti, medtem ko Izrael in ZDA širijo svoj vpliv na jugu države. To potiska druge regionalne akterje, vključno s Turčijo, v ozadje. Hkrati se pojavljajo obtožbe o sodelovanju ZDA in Izraela s sirskim predsednikom pri domnevnem masakru nad versko manjšino Druzi v provinci Suwayda. Videoposnetki grozodejstev naj bi krožili po družbenih omrežjih, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Avstrijska SPÖ Štajerska je ostro kritizirala stanje štajerskega zdravstvenega sistema, ki ga označujejo za 'politični neuspeh'. Opozarjajo na alarmantne razmere na več področjih in zahtevajo nujno preučitev obstoječih struktur. Stranka poudarja, da so za zaskrbljujoč razvoj dogodkov krive vladne odločitve, ki so privedle do rezov, zapiranj in pomanjkanja osebja. SPÖ Štajerska zahteva večjo transparentnost in delujočo zdravstveno oskrbo, dostopno vsem.

Več kot štiri od desetih Aragoncev (40 %) meni, da se je treba z demokratičnimi sredstvi braniti pred »katalonsko kvoto« oziroma dogovorom o financiranju Katalonije, saj so se prebivalci Aragona izrekli, da jim to škodi. Skupno 91,4 % Aragoncev meni, da zmanjšanje financiranja škodi skupni blagajni. Raziskava kaže, da 52 % Aragoncev meni, da dogovor o financiranju med centralno vlado in Generalitatom Katalonije, dosežen 14. julija, škoduje Aragonu. Mnenje aragonske družbe je sicer razdeljeno, vendar se v večini nagiba k temu, da je dogovor za Aragon škodljiv.

Katalonski nacionalni muzej umetnosti (MNAC) je sodišču poslal zahtevano dokumentacijo v zvezi z muralnimi slikami iz samostana Villanueva de Sijena, hkrati pa je dovolil odvzem vzorcev slik. MNAC je zanikal, da bi oviral delo tehnikov aragonske vlade in napovedal, da bo sodniku predložil lastna poročila.

Med tehničnim pregledom in poskusom jemanja vzorcev s fresk samostana Sijena v Muzeju narodne umetnosti Katalonije (MNAC) je prišlo do ponovnega spora med aragonsko vlado in MNAC. Tehnikom aragonske vlade je bilo onemogočeno jemanje vzorcev brez sodne odredbe, hkrati pa naj muzej ne bi zagotovil vse zahtevane dokumentacije. Aragonija, ki si prizadeva za vrnitev slik v Huesco, je že drugi dan delala v muzeju na pripravi prenosa.

Predsednik Aragonije, Jorge Azcón, je izjavil, da je cilj deželne vlade obravnavati proračun za leto 2026 v deželnem parlamentu. Hkrati je izključil možnost predčasnih volitev. Poudaril je, da je Aragonija privabila 50 milijard evrov naložb in vodi v naložbah v Španiji.

Premier Britanske Kolumbije, David Eby, je pozval zvezno vlado v Ottawi, naj poveča subvencije za uporabnike trajektov v provinci. Eby poudarja, da je enakomerno financiranje ključnega pomena, še posebej po tem, ko je Ottawa znižala cene trajektov v Atlantski Kanadi. Premier Eby zahteva "resen pregled" sedanje formule financiranja in enakopravno obravnavo, potem ko je predsednik vlade Mark Carney napovedal 50-odstotno znižanje cen trajektov v vzhodnem delu države, ki bo začelo veljati 1. avgusta.

Predsednik avtonomne skupnosti Kastilja-La Manča, Emiliano García-Page, je zavrnil možnost zavezništva s stranko Partido Popular (PP) pri nasprotovanju posebnemu financiranju Katalonije. S tem se je distanciral od predloga, ki ga je podal andaluzijski predsednik Juanma Moreno Bonilla. García-Page, sicer znan po kritičnem stališču do Pedra Sáncheza, je hkrati španski vladi svetoval, naj prisluhne Josépu Borrellu pri vprašanju katalonske finančne kvote, saj Borrell o tej temi "ve veliko več" kot tisti, ki se z njim ne strinjajo. Napovedal je tudi, da bo politična klima v septembru enako vroča kot trenutno.

Španska vlada in katalonska Generalitat sta v torek potrdili ustanovitev skupnega podjetja Rodalies de Catalunya, ki bo upravljalo in nadziralo storitve primestnega železniškega prometa v Kataloniji. Ustanovitev podjetja je del dogovorov med vladama in stranko ERC, ki pospešujejo prenos pristojnosti. Nova družba, v kateri bo imela Renfe 51,1 % delnic in Generalitat 49,9 %, naj bi začela delovati leta 2026. S tem prenosom Katalonija pridobiva neposredno upravljanje storitev, namesto zgolj lastništva.

Izrael je dvema visokima krščanskima voditeljema omogočil redek dostop do Gaze po izraelskem napadu na katoliško cerkev Svete družine, ki je ubil tri ljudi in ranil katoliškega duhovnika. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je napad označil za "napako", potem ko je bil tarča mednarodnih obsodb, vključno s papežem Frančiškom, ki je cerkev vsakodnevno klical.

Ribka Haluk je pozvala regionalno vlado Papue v gorovju, naj uskladi svoje regionalne srednjeročne razvojne načrte (RPJMD) z nacionalnimi srednjeročnimi razvojnimi načrti (RPJMN) ter opozorila, da mora biti uporaba regionalnega proračuna (APBD) osredotočena na programe, ki imajo neposreden vpliv na skupnost.

Deželna glavarica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner se je v deželni hiši v intenzivnem delovnem pogovoru sestala z evropskima poslancema Lukasom Mandlom in Ondřejem Kolářem. Glavna tema pogovorov je bila prihodnja vloga in moč evropskih regij v luči nove finančne arhitekture Evropske unije. Razpravljali so o evropski konkurenčnosti in pomenu močnih regij.

Na Cipru so sprožili pravne ukrepe proti lastniku zemljišča zaradi zasipavanja morskih jam. Direktor oddelka za okolje je dejal, da so bile vse pristojne službe obveščene. Ciprski parlament se ukvarja z vprašanji o požaru v gorati Limassolu. Medtem pa je bila regionalna uprava Peloponeza v Grčiji kritizirana zaradi pomanjkanja konkretnih zavez pri pomoči tistim, ki jih je prizadel požar v gorati Korintiji.

Španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska je poudaril učinkovitost agentov in se odzval na kritike, ki jih je označil za »rešitelje domovine«. Hkrati je Marcos Ortuño, tiskovni predstavnik regionalne vlade, izjavil, da so konflikti v Torre Pachecu posledica »odsotnosti migracijske politike vlade Sáncheza«.

Predsednica vlade Mecklenburg-Predpomorjanskega, Manuela Schwesig (SPD), je ponovno začela svojo 'Sommertour' (poletno turnejo) po zvezni deželi. Med turnejo, ki traja do 14. avgusta, se bo srečala s predstavniki podjetij in združenj, da bi prisluhnila kritikam in pojasnila svojo politiko. Schwesigova se je v zadnjem času soočala z nekaterimi kritikami iz gospodarstva, zato bo turneja priložnost za dialog in predstavitev njenih stališč.

Financiranje Katalonije in korupcija ostajata ključni temi v španski politiki. Predsednik Junta de Castilla y León, Alfonso Fernández Mañueco, nasprotuje singularnemu financiranju Katalonije, saj meni, da bo to ogrozilo naložbe. Medtem je korupcija še naprej glavna skrb Andalužanov, saj jo 36 % anketirancev Centra za andaluzijske študije vidi kot največji problem v Španiji. Socialistična stranka (PSOE) se je odzvala na obtožbe proti nekdanjemu ministru PP Cristóbalu Montoru, pri čemer je poudarila domnevno korupcijo znotraj PP. Montoro je medtem po obtožbah o korupciji odstopil iz PP. Nasprotno, Maria Jesús Montero, prva podpredsednica vlade in ministrica za finance, je zavrnila "laži PP" glede avtonomnega financiranja in zagotovila, da ne bo privilegijev za Katalonijo.

Guverner Veneta, Luca Zaia, je komentiral možnost ustanovitve državljanske liste, poudarjajoč, da to ni "križarska vojna", temveč odločitev, ki jo bo sprejel kandidat sam. Izjava se pojavlja v kontekstu prihajajočih volitev v deželi Veneto, kar kaže na strateško razmišljanje o prihodnjih političnih potezah.

Nemške zvezne dežele so se zapletle v spor glede terminov poletnih počitnic, pri čemer Saška zahteva odpravo izjem za Bavarsko in Baden-Württemberg, ki imata tradicionalno poznejše termine. Severnejše dežele se čutijo prikrajšane, kar povzroča nejevoljo. Tudi turistična industrija izraža nezadovoljstvo, saj se zaradi neenakomerne porazdelitve terminov srečuje z izzivi. Predsednik učiteljskega združenja iz Bavarske je zagovarjal obstoječo ureditev, kar pa ni pomirilo strasti. Razprava se osredotoča na pravičnost in gospodarske posledice trenutnega sistema.